30.5.2009
DP SREDNJE - LOGATEC ali ORIENTACIJSKI TEK vs. ORIENTACIJSKI POHOD

M21 - 1. Hribar, 2. Zmrzlikar, 3. Piltaver, ..., 7. Allwinger, 19. Hauptman
Ž21 - 2. Hribar, 3. Allwinger
M18 - 1. Bogovič
Ž18 - 2. Gregl, 4. Blaževič
M35 - 1. Jevševar

Ostalih komentarjev in poročila ni. Samo poročilo predsednika kluba Bojana Jevševarja, komentar si pa naj vsak sam da!!!

" Konec orientacijske kariere. Grenko spoznanje, stresno, ker je prišlo povsem nepričakovano. Vedno sem mislil, da bom tekmoval do smrti, počasi usihal z leti in prehajal v vse starejše kategorije, mogoče tam pri 90 po kakšnem daljšem postu postal še svetovni veteranski prvak, vsekakor pa vztrajal do konca. Potem pa takle šok že pri petdesetih.

Tekmoval sem že na zelo težkih terenih po Evropi in vedel sem, da je naša Notranjska za orientacijo najzahtevnejša, tako fizično kot tehnično, ampak na vseh kartah sem tekmoval, poznal tudi to, na kateri je bilo DP na srednji, bil psihično pripravljen na zahtevno tekmo, se zavedal, da nisem hiter, da sem tudi tehnično vsako leto slabši, skratka, z upoštevanjem vseh slabih dejstev sem že pred tekmo vedel, da najbrž ne bom uspel doseči časa pod 10' na km. Ko sem bil v dobri formi, sem imel cilj doseči pod 9', a mi je redkokdaj uspelo, sedaj sem pač dodal minuto. Če bi dosegel čas pod 11', bi bil s tem sprijaznjen in ne bi žaloval.

Tekma je bila na čudoviti lokaciji in pred štartom sem noro užival v okolju, čudovitem travniku, polnem cvetja, miru, čistem, dišečem zraku. S progo sem opravil poprečno, kljub grobim večminutnim napakam se nisem jezil nase, ker sem bil sprijaznjen s tem, da tehnično nisem več dober. Tudi fizične počasnosti sem se zavedal, saj sem se na nevarnih delih zavestno upočasnjeval, ker se zavedam, da z nogami nisem več tako spreten kot nekoč in da se pri spotikanju težje lovim. Misel na to, da se mi odrta koža, udarnine in najmanjše praskice z leti vse težje in počasneje celijo, mi je dala vso potrebno umirjenost, da nisem tvegal nobene poškodbe, in zaradi tega res previdno plezal čez skale. Skratka, vse sem naredil v maniri umirjenega rekreativca, zato sem si pred zadnjo kontrolo rekel, danes bom pa čisto zadovoljen, če bom imel 12' na km.

Na cilju dobim listek s časi, pogledam, preračunam, izračunam več kot 12' in se vračam proti avtu. Počasi dojamem, da moram prišteti še čas do prve kt, izračunam točen porabljeni čas, samo približen čas na km in ves drob mi je otrpnil, samo pljuča so še plitvo lovila zrak. Še enkrat in še nekajkrat sem v možganih premetal številke, vse bolj in bolj natančno, da sem do sekunde točno dobil čas na km. 14'.
To je čas, kakršnega dosegajo stare mame v Ž35 in naprej. Tudi veterani imajo takšne in še slabše čase, ampak to je razumljivo, ker ne trenirajo. Prihajajo pač samo na tekme in so na težjih terenih pač še bolj previdni od mene, zato je to razumljivo. Jaz pa še vedno treniram, resda samo vzdržljivost, a vendarle...to bi moralo zadoščati na takem terenu, kjer šprint sploh ni možen drugje kot v finišu. To je bil sunek v možgane in srce - misel, da nisem več dovolj dober niti za M 35. Slovensko M 35.

Ne vem, kako globoko v depresijo bi potonil, če ne bi v nedeljo šel testirati progo za JV treking, ki bo septembra. Na Gorjancih sem našel eno najlepših gozdnih poti, kar sem jih v življenju prehodil. Triurni sprehod mi je ublažil stres sobotnega spoznanja, zato po enem tednu že lahko sprejemam novo dejstvo o odmiranju telesa, dvomim pa, da bom še kdaj uspel oživiti upanje o aktivnem tekmovanju do 100. leta. "

22-24.5.2009
SOL3 Loče ali veliko zmagoslavje družine Štambuk in OK Brežice z novimi dresi

Na tridnevno tekmovanje Pomurje open, ki so ga organizirali Polarisovci, smo se OKBjevci podali z velikimi željami. Glavna akterja, Jaka in Andraž, sta po uspešnem treningu na Norveškem veljala za prva favorita v eliti vse tri dni, za tretje mesto pa so stali v vrsti vedno hitri Pretnar, dosovec Rihtarič, letos neprepričljivi Zmrzlikar in še kakšen od "skritih". Prvi dan, se je odvil šprint, ki ga je Hribar na srečo ostalih izpustil. Tako se je na prvo mesto zavihtel Rojc, drugi je bil Piltaver in tretji Pretnar.
Drugi dan je bila na sporedu tekma za DP v dolgih progah. Tu je v eliti Hribar postal "novi" državni prvak, tretji je bil Piltaver, med njiju pa se je zavihtel Pretnar. Herwig je dosegel 17 mesto. Bogovič je v M18 zasedel drugo mesto, Bauman suvereno postal državni prvak v M35, Anica je bila v ŽA 13, v Ž18 je bila Blaževičeva 3 in Greglova 4 in v Ž35 je Alwingerjeva postala "državna prvakinja". Glede na število tekmovalcev je OK!B totalno raztural. Od devetih tekmovalcev smo dobili: 3 državne prvake, 1 podprvaka in 2, ki sta zasedla tretje mesto (od 9 tekmovalcev, 6 stopničk... neprecenljivo). Skupno zmago pa so odnesli domov Polarisova dekleta in fantje.
Tretji dan nas je pričakala še tekma štafet, kjer je v M21 prva štafeta OKB v postavi Bauman, Piltaver in Hribar premagala vse ostale za 10 minut in več. Fantje so pokazali, da trenutno v južno od Avstrije ni boljše trojke, ki bi jim lahko bila kos. Druga štafeta OKB - mednarodno obarvana z delovnim imenom: Slovenija do Tokia, pa je zasedla dobro 9. mesto. V kategoriji Ž18 pa sta drugo mesto zasedli Greglova in Blaževičeva.

Če potegnemo črto čez Pomurje Open... OKB še kdaj takole!!!

Še komentar najbolj trofejnega člana OKB na Pomurje open Jaka Piltaverja: "Sprint je bil zgolj uvertura v simfonijo, toliko da se solist uglasi s spremljevalci in da začuti publiko. Potem pa je sledil crescendo, solist je stopil v ospredje in imel dolg dolg solo, kjer pa je po briljantnem začetku, malo popustil in naredil napako (orkester mu jo bo slej ko prej odpustil, sam sebi nikoli), z napako pa se seveda ne da biti zlat. Za konec se je solist še malo vključil v trio in tam pokazal, zakaj je v bistvu solist."

Komentar vedno kratkega Andraža:
DP dolge: "Pozna se, da imam zunaj vse štiri modrostne zobe"

DP štafete: "ključ do uspeha:
Kdor leti, tudi pride,
kdor je priden, tudi leti,
kdor ne leti, je pridanič."

Sara Gregl: "Naporen vikend z obilo zabave, smeha, dobre druŽbe in poplačanim dosedanjim trudom. Teren mi je bil všeč, vendar še zmeraj so bile majhne napakice iz katerih sem se veliko novega in koristnega naučila. Še sedaj se čudim sama sebi kako sem sploh zmogla vse tri tekme tako (solidno) dobro odtekmovati. Bravo jaz! Čestitke tudi ostalim!
P.S.1: Na šprint grem od sedaj naprej smao še z čelno svetilko in pika!
P.S.2: Upam, da bo tako noro dobrih tekem še več

18.4.2009
SOL3 Loče ali veliko zmagoslavje družine Štambuk in OK Brežice z novimi dresi

18.4. se je odvila tretja tekma SOL organizirana s strani OK Slovenske Konjice. 146 tekmovalk in tekmovalcev se je podilo po področjih O-karte Loče na srednji razdalji. Hiter teren, prijetna karta in lepo vreme je OK Brežice prineslo največji uspeh letošnjega leta, saj je kar nekaj tekmovalcev doseglo najboljši rezultat nasploh ali pa najboljši rezultat sezone. V M21E je Jaka osvojil 1. mesto, Herwig 4. mesto, v M50 je Štambuk zmagal, v M35 se je Bob zavihtel na drugo stopničko, v M21A je Hauptman dosegel svojo najboljšo uvrstitev in bil 5., v M18 smo zasedli prvi dve mesti: Vid 1., Štambuk Mario pa 2., v M14 je bil Štambuk Matej prvi, v MŽ10 je bil Štambuk Andro drugi, v Ž35 je zmagala Tunde in v Ž18 je zmagala Štambuk Iva.

Še izjavi Jaka in Vida:
Jaka Piltaver - 1.mesto M21E: "Simpatično organizirana tekma (lep ciljni prostor, solidna karta, super trasiranje). Če bi pred tekmo vedel, da bo zmagovalec postal prvak štajerske, bi nastopil bolj agresivno, in zadeve ne bi vzel samo kot trening. No, ker pa smo Kranjci kleni možje, sem tudi brez pretiravanja rutinirano izpeljal zadevo. Naslov je tam kjer mora biti, na Kranjskem."

Vid Bogovič - 1. mesto M18: "Zame je bla tekma v Ločah ena lepa preizkušnja. Teren enostaven in predvsem meni dokaj domač. Proga pa super strasirana. Pravzaprav nisem naredil nobene večje napake, mogoč kakšna slabša varianta. Vedel sem da lahko zmagam in zato sem kot čisti štajerc vesel da sem postal prvak štajerske."