Dnevi hitijo, meseci bežijo in že smo pri koncu aprila. Za mano so trije lepi in razburljivi meseci, če bi morala izbrati najlepšega bi to zagotovo bil mesec april :) .

Nisem neka zelo strastna ljubiteljica snega, vednar snežne treninge obožujem. Zasnežena pokrajina, neskončna tišina, neuresničljiva domišljija in jaz s kapo na glavi, rokavicami na dlaneh in gamašami do kolen se zlivam s to idilo, preprosto ljubim<3. Februar je zaznamoval en super-fantastičen-nepozaben tekaško-sankaški trening. Vsak s svojim snežnim orodjem (beri: lopatko, vrečo, ritjo) smo tekli na okoliški vrh Šentivid in da pot ne bi bila prelahka smo jo začinili še z lepo oblikovanimi kepami. Ko smo prispeli na vrh smo eni naredili angelčka, drugi pa so se preprosto vrgli v sneg, kot 5 letni otroci. Pot v dolino je bila zelo »drmajoča«, saj smo se sankali po markirani planinski poti (vem, da bi kot mladinski voditelj mogla vedeti, da to ni etično in v skaldu s pravili) in bilo je nepozabno in nadvse zabavno :) . Za pikico na i smo se še nakepali na paintball poligonu :) . Uganite kdo ni zmagal :) ? Jaz seveda, saj so se fantje spravli na najmanjši in najlepši člen :) .

Slika 1: Skupinska na Šentivu :)

Marec nam je prinesel otvoritev orientacijske sezone, saj se je namreč začel SOL (Slovenska orientacijska liga).  Kraški teren sovražim in s tem tudi otvoritveno tekmo Lipica Open, ampak če odštejem tisti grozen teren in prištejem zabavo na dvodnevni tekmi, moram priznati, da je bilo super :) . Večerno vandranje po Postojni in iskanje zabave, nam gre kar dobro od rok in nog :) . Mi 3je (Vid, Ines in jaz) smo se malce hvalili kako dobro »bowlamo« in pričakovali, da bo zmagal eden on nas treh, na koncu pa zmaga Andraž, ki zase pravi, da ni še nikoli bowlal :) . Vsekakor nas taki večeri zbližujejo, saj dvodnevne tekme niso le rezultati na belem papirju, temveč je glavna zabava in druženje :) .

Slika 2:  Skačem visoko in mislim globoko (recimo, da je to ena izmed mojih zrelih misli :) )

Slika 3:  Meni je všeč, pa vam :) ?

Izpolnila sem tudi eno izmed novoletnih zaobljub, kupila sem si majhno orientacijsko zastavico, ki sedaj krasi mojo sobo :) .

In najslajše pride na koncu, to je april :) . April je minil precej hitro, v šoli imam polno dela (beri: mučim se za odličen uspeh, pomagam voditi planinske ture, tu pa tam kakšna tekma v cestnem teku) in tako pozabljam na lepoto spomladanskih dni. 16.4. se je zapisal z zlatimi črkami v mojo zgodovino, saj sem namreč PRVIČ sama (ok, mami je malo pomagala :) ) spekla pecivo in to je bila čokoladna torta :) . Ines je namreč 17. dopolnila 18 let in tako sedaj leti s svojimi lastnimi krili :)  (jaz pa še čakam na to do oktobra). Torta je bila po mnenju ostalih sodeč odlična in jo moram še kdaj speči. Rade volje! Amm, pozabte na dijete in ostale pizdarije, ko okušate mojo čokoladno torto,  saj vem da vas bo prevzela :) ! Sedaj  se je moji hišni specialiteti (beri: palačinkam s čokoladnim prelivom) pridružila še čokoladna torta. Počasi napredujem :) !

Slika 4: To je ta »masterpiece« :)

Slika 5: Nepogrešljiva ekipa :)

Sedaj pa že odštevam minute do maturantskega izleta Španija 2010. Koliko parov čevljev, koliko oblek, ali rabim tudi kombinezon? Vse to kako so potekale priprave in kako sem se imela »tam dol« zvete v ekskluzivnem poročilu, ki pride konec maja :) . Torej, kdo mi pomaga pakirat?

Hello Kitty fanica<3