Happy Towel day!
Try not to panic.

http://vimeo.com/22439234

Douglas Adams je zapisal, da je življenje kot grenivka: "Je oranžna in mezgasta, vsebuje nekaj pečk in nekateri si je pol privoščijo za zajtrk." Če je tako, sem v zadnjih dveh tednih pojedel 3/4 grenivke. Vse skupaj pa lahko zaokrožim z enim samim doživljajem: Ko sem v soboto žgal po Čičeriji in prehiteval vse po vrsti, sem vedel, da sem hiter kot satan. Hkrati pa sem se večkrat vprašal: Kako bi tule tekel Hubman?
Če bi videli moj izraz, ki ga imam na obrazu medtem ko tole pišem, bi vedeli, kaj si mislim.

Prekinjam medijski mrk. Pogled na rezultate v mladinskih kategorijah iz drzavnega v sprintu zahteva to.
Ula, 10'/km si sla?? Marko, CELO POD 10'/km si sel???? In drugouvrscena sta TRI ' za vama? Na sprintu? 16-letniki imajo boljse rezultate!? (ampak ne bom slednjih prevec "hvalil", bi rad najprej progo videl).

Po zmagi na sobotnem trekingu sem si razjasnil, zakaj ne razpredam rad o svoji predstavi na tekmi in o rezultatu: Ker ljudje na podlagi rezultata predvidevajo, kakšen bo tvoj komentar. No, ne predvidevajo vsega - recimo tega, kje sem naredil napako - in o napakah, tako kot vsi orientacisti, tudi jaz rad razpredam. V glavnem, glede na to, kako se moj komentar sklada z njihovimi predvidevanji, me nato postavijo nekam med skrajnosti: smešno sramežljiv oz. pretirano bahav.

IOF namerava spremeniti sistem svetovnih prvenstev. Zaenkrat so izdelali osnovni koncept, ki ga zaradi nedelovanja njihove strani objavljam tukaj. Zdi se mi namreč pomemben; da boste vedeli, v katero smer se zadeve premikajo.
Mene je po prvih stavkih obšel občutek nemočne jeze oz. jezne nemoči, kakor vam je ljubše. Male države namreč odpadejo. To pomeni, da bo morala zveza, kot je slovenska, dosti več vlagati v člansko reprezentanco, če bo hotela imeti svoje predstavnike na svetovnem. ...kar pomeni, da se bo moral malo bolj poudariti elitizem...? Hja, popolnoma pa temu tudi ne morem nasprotovati.

Danes so trening iz-peljali hrvaški mladinci. Fajn pobi (poslušajo kul muziko).
V arhivu si lahko pogledate tudi druge karte iz preteklega tedna. Komentarji priloženi.

Ko bom velik, bom Srečo.

Pogrešam sneg. Na srečo ga imam za hišo dovolj tudi za 2-urni džir. Vendar to ni to... smučke letos verjetno ne bodo več videle sonca.
Pašman je bil čudovit; omejil se bom na tekmo: Kljub močnemu ogrevanju me je Jakatov štart čisto zakisal, tako sem moral zbrati vso voljo, da sem mu sledil do vrha grebena. Ne vem, kako se je počutil on, a po moje bi me lahko tam pustil, vendar mu je manjkalo samozavesti. Ko sem na grebenu zagledal stezico, ki se je odcepila nekam na desno, sem se dokončno odločil o kombinaciji pobiranja kt: 1-2-4-3 (light kategorija je zajemala kontrole od 1 do 4). Ker nisem vedel, kako težaven je spust proti 2., sem imel alternativo 1-3-2-4. Vendar je bila slutnja poti dovolj. Pri spusti iz 1. sem se na skalah malo polomil, pa ni bilo časa za bolečino (me pa boli golen še danes). Prihod na obalo mi je dal krila, ker je bilo res čudovito; sem pa morda zato naredil napako - prehitro sem zapustil obalo in pobral napačno cesto, nakar sem kompenziral čez grmovje. Tu je šlo dobrih 5'. Nato odsek z makijo in škrapljami okoli 4.kt, ki je čisto prehitro minil, glede na to, da se tekma imenuje škraping. Ampak dobro. Tudi nažiganje preko 3. na cilj me ni potrlo, ker je bilo dovolj prečenj, da je bil makadam le oddih.
Skupno bi rekel, da sem naredil napak oz. iskanja poti za dobrih 10'. S tekaško predstavo sem pa zelo zadovoljen, čeprav to, da sem pometel s konkurenco ni argument.
Sezono sem si otvoril s stilom, kar je krasno, ker gre lahko od zdaj le še navzgor. Sledi Lipica, ki bo malo drugačen preizkus, nato pa razmišljam o malem kraškem maratonu, da se preizkusim še na takšen način. Vendar zahtevajo frajerji 33€ za štartnino...
Mimogrede, pustite, da se naslovne slike na zgornji povezavi vrtijo dovolj dolgo; ker verjamem, da tudi vas pogled na našega sekretarja vedno razveseli.

Tradicionalni Pag. A ne tako tradicionalen, da se ne bi dalo odkriti česa novega. Burja je bila hujša kot prej na vseh 'Pagih' skupaj, kar pa mi ni preprečilo, da ne bi v treh dneh naredil več kilometrov teka, kot prej v dveh mesecih skupaj (ok, ne štejem tehničnih treningov). Zdaj sem utrujen; niti televizije se mi ne ljubi gledati. Pa prebiram maile, kje vse trenirajo tuje reprezentance. Pa mi je čisto vseeno.

Toliko da vam povem, da treningi prav lepo napredujejo. Tako lepo, da mi bo morda celo uspelo prinesti notri vse tiste izostanke januarja. Danes samo vaje za moč; zadnje 3 dni se malo šparam, ker jutri pičim na Pag. Drugače pa zadnje čase spet vse več tečem, pa tudi število dolgih treningov spet malo povečujem. Tudi tehniko količinsko lepo furam.

Zdravnice nimajo pojma (o športnih poškodbah), pa naj se še tako sklanjajo pred mano v belih mrežastih nogavicah in minikrilu... uffffff... NE nimajo pojma, ker sem se odločil, da verjamem fizioterapevtkam :)
Pazite to.
Očitno smo v spletni vojni. To predavanje bi pa rad slišal.

Kako dober občutek. Ko se komaj pobereš iz postelje, vendar to ni problem, ker ti danes ni treba trenirati.
Potem dobim pa še tole čudovito poživitev!
Glede na zadnje dogodke si bom moral na dres med sponzorje napisati "OK Azimut". Če me vzamejo še na trening kamp, si bom pa napis napopal tudi na čelo. Sicer pa ne bi bila slaba, da kar prestopim - jih rešim dvojne sramote, ki so je deležni pri primerjavi najboljšega moškega in ženske.

Bluzim. Lavfal zagotovo ne bom 2 dni, bi bilo pa fino danes narediti par trebušnjakov... pa se mi ne ljubi uleči.
TK totalno uspešen. Zakon. Fino je biti v grupi.
...
Nimam kaj napisati. Možgani ne delajo. Ni mi jasno, kako je Brzi danes sposoben pisati izpit. Tako da zapiram štacuno.
In ne pozabite! danes je valentinovo.

6 ur na teden mi prav težko pade; daleč od tega, da bi jih zmogel z levo roko. Ko pa udarim 10 ur, bi jih z lahkoto naredil 13. In tako sem v prvem primeru nezadovoljen zato, ker ne zmorem, v drugem pa zato, ker se moram bremzati. Res krasno.
Pokljuka je zakon. Vedno je bila, vedno bo. Grem preverit še kras (kot da ga letos še nisem).

PPs.: Šport skozi čas = glavobol. Grki so bili še ok. Imeli so atletiko in vojskovanje. Rimljani so že zajebali s tem, ko so uvedli prenažiranje. In zdaj? Saj so carji, ampak lepo vas prosim!!! ... ma ja, so carji.

Ps.: Danes tekmica. Šprinterski zaključek je bil glasno napovedan (organizator, dobra taktika), tako da me ni potrl, kot se mi dostikrat zgodi, temveč sem ga vzel kot izziv! Rečem lahko le, da sem Silvija prehiteval celo večnost. Tibor mi je nekaj prodajal intervale. Ne ne dragi moji. ŠPRINTI.